Dejstvo je, da je poganjanje pedal za otroka na začetku lahko precej zahteven podvig. Predstavlja mu velik izziv in praviloma skorajda nikoli ne gre v prvo in niti ne v drugo. Vsekakor s tem še zdaleč ni nič narobe, začetni neuspeh je namreč nekaj povsem običajnega.
Dokler otrok sam in samostojno ne zavrti kolesa in ne začuti pogona, se še ne splača odstranjevati pomožnih koles. Če pa se je nedavno nazaj že suvereno vozil s poganjalčkom, se pomožna kolesca lahko odstranijo takoj oziroma se mu jih pri nakupu pravega kolesa ne splača nameščati. Seveda je uspeh pri učenju otroka vožnje s kolesom v veliki meri odvisen tudi od pravilnega postopanja staršev. Poglejmo si štiri najpogostejše napake, ki jih pri tovrstnem učenju delajo starši.
1. Izbira napačnega terena
Navadno so ravno starši tisti, ki so ves čas prisotni pri učenju svojega malčka ob vožnji s kolesom. Starši ali skrbniki tečejo poleg njega, ga vzpodbujajo, lovijo. A za takšne aktivnosti je treba najprej poiskati primeren teren. Starši navadno brez večjih pomislekov izberejo kakšen poljuben teren v bližini svojega doma, ne pomislijo pa, da je izbrana ulica preveč prometna.
V tem primeru se bolj splača poiskati ravnine ter ulice, ki so odmaknjene od prometa ali asfaltiranih oziroma betonskih igrišč. Prav tako z otrokom na začetku ni primerno trenirati na travnati podlagi in makadamu. Te površine namreč preveč drsijo, povzročajo trenje in tresejo. Za malčka je to precej težja naloga, zlasti pri lovljenju ravnotežja, potrebno pa je tudi močnejše poganjanje pedal.
2. Napačna izbira velikosti kolesa
Pri nakupovanju otroškega kolesa starši mnogokrat želijo biti preveč racionalni. Otroku bi najraje kupili večje kolo, ki bi zdržalo več kot eno leto. Slednje pa po mnenju strokovnjakov ni dobrodošlo. Tudi sicer se proizvajalci otroških koles glede velikosti med seboj lahko kar konkretno razlikujejo. Nekatera kolesa za otroke so daljša, druga nižja. Daleč najbolje je poiskati optimum dolžine in višine. Nizka ter kratka kolesa otroci praviloma najhitreje prerastejo.
Ker so otroci v primerjavi z odraslimi bolj gibljivi, se priporoča, da ne iščete otroških koles s pretirano pokončno držo, temveč naj bo kolo le nekoliko rahlo naprej usločeno. V takšnem položaju bo otrok imel veliko več suverenosti med zavijanjem ter pri hitrih spremembah smeri, prav tako bistveno boljši občutek za nadzor nad prednjim kolesom. Bistveno je, da se otrok na kolesu počuti varno, svobodno in igrivo. Prevelik model kolesa mu to zagotovo odvzame.
Preberite tudi: Kako izbrati pravo otroško kolo?
3. Starši brez čelade
Ko otrok postane kolesar in ima dovolj osnovnega znanja za kolesarjenje na zahtevnejšem terenu, se skupaj s starši odpelje na prve družinske izlete. Medtem ko malček nosi čelado, se starši na pot odpeljejo brez nje. Čeprav zanje čelada po zakonu ni predpisana, to ni ravno najbolje. Starši morajo biti namreč otroku daleč največji zgled.
Recept za uspešen družinski kolesarski izlet je: kolesarska čelada, varna vožnja in skupno uživanje.
4. Precenjevanje otrokovih zmožnosti
Nekateri starši že na začetku pretiravajo z razdaljo. Kolesarski izlet z otrokom, ki se je ravnokar priučil voziti kolo, bi moral biti sprva dolg le nekaj sto metrov, morda največ kilometer. Najbolje je, da otroka na prvi izlet s kolesom popeljete samo do bližnjega igrišča, kjer lahko svojo energijo v nadaljevanju kuri še na igralih.
Prav tako se je treba pri prvih kolesarskih izletih z najmlajšimi družinskimi člani na veliko izogibati klancem, tako navzgor kot navzdol. To počnite, vse dokler otroci niso dovolj vešči v zaviranju. Slednje je namreč nekaj, kar je na začetku lahko precej zakomplicirana zadeva – tako za otroka kot za starše.
